PODPORNA BANDA

Posted on

Si že slišala za izrek: “Potrebna je vas za vzgojo otroka?” Ali kot se meni v originalu veliko bolje sliši: “It takes a village to raise a child.”

Ugotavljam, da bo tole kar držalo. Se kdaj vprašaš, pogledaš kakšne ljudi imaš ob sebi?
Včasih smo bili žurerski komapanjoni, danes ugotavljam, da jih večina še vedno “žura” z menoj. Žura skozi življenje. Skozi žarke svetlobe, mavrice in vmesne trenutke teme. No, pa saj ni dosti drugače kot na rave partyju.

Tudi tista o tem kako prijatelje spoznaš v nesreči, bi bila torej čisto v kontekstu.

Menim, da sem na različnih področjih svojega življenja resnično blagoslovljena. In eno od teh je zares veliko število dobrih prijateljev, ki mi krijejo hrbet, ko gre zares ali pa plešejo moj “happy dance” ob zmagah.

Bolj, ko se je bližal čas poroda, vedno bolj sem začela zavedati, da Kristjanovega očeta ne bo ob meni v porodni sobi.
“Živa si kaj razmišljala o planu B?”, me je nežno skušala pripraviti prijateljica.

“Ni plana B in ga ne bo. Če Njega ne bo poleg, sploh ne grem rodit.” Nisem in nisem se predala. In zame je bila tema zključena. Pa so minevali dnevi. Malemu sem govorila naj se mu nikar še ne mudi, naj lepo še uživa v mojem trebuhu in hkrati vsako noč zaspala v upanju, da me ne prebudijo popadki.

Potrebno bo narediti plan B…

Nisem pa vedela, da so moje prijateljice medtem že snovale načrt za mojim hrbtom, kako in katera bo na “stand by”, ko bo šlo zares. Odvisno od dneva in ali bo noč ali vikend. Pač ne ve se kdaj si bo mali izbral pokukati na svet. Seveda, me o svojih namerah niso obvestile, da ne bi tvegale ponovnega nosečniškega izbruha.

Končno sem si priznala, da moj porod ne bo tak kot sem si ga slikala v mislih, kjer je moj dragi ob meni, me drži za roko, jaz pa mu govorim, da je on tega kriv in sopem kot nilski konj. V sliki, kjer mi briše pot s čela ter me še bolj občuduje in ljubi, ko vidi kaj prestajam, da najinemu zakladku pomagam na svet. V sliki, kjer oba jokava ob pogledu na najino dete in v kateri on ponosno prereže popkovino. Take slike so se risale pri znankah in me opominjale na to. Ko situacijo sprejmeš je lažje. Čeprav priznam, da je nisem. Še na poti v porodnišnico ne.
Izkazalo se je, da je povpraševanje za biti moj “porodni kompanjon”, precejšnje. Ponudbe so kar deževale. Še celo bivši se je ponudil za spremstvo. Na koncu sem se šalila, da lahko naredim kar kakšen FB live prenos ali pa organiziram “porodna soba party”, kjer bodo moji podporniki dihali z menoj.

Hvala jim. Vsakemu posebej.

Porodno zgodbo bom sicer opisala ob kaki drugi priliki. Kar sem želela pravzaprav povedati je, da so ljudje, ki so ob nas, naše bogastvo.

Ceni jih. Daj jim vedeti, da so pomembni.

Predvsem pa je čas, ko tvoje življenje napolni in zapolni malo nebogljeno bitje, izvrstna prilika za inventuro v odnosih. Časa ti primanjkuje, velikokrat potrebuješ pomoč. spremenijo se prioritete.. Bolj kot kadarkoli prej v življenju. Znašla sem se v novem svetu, kar naekrat je bila moja “svoboda gibanja” precej omejena, čas je tekel z noro hitrostjo, svet se je vrtel kot na vrtiljaku. Brez pomoči in podpore moje bande in mame, ne vem kako bi zmogla. Ne govorim samo fizično, pač pa tudi čustveno.

Prijatelj mi je odpeljal avto na servis in ga pripeljal nazaj. Iz službe so mi poslali gromozanski paket plenic. Ljudje so me klicali in spraševali kaj potrebujem, kako so lahko ob meni, se že ponujali za varstvo.

Še najbolj pa sem bila presenečena nad partnerji in možmi mojih prijateljic. Seveda, normalno je, da so mi one stale ob strani. A to kako zaščitniški so bili do mene oni, me je vedno znova ganilo.

Ko pride tako obdobje , vse bolj v ospredje stopi kvaliteta odnosov in ljudje pokažejo svoj pravi obraz. Z nekaterimi pa se poti enostavno razidejo. Same po sebi.

Zato se ne boj očistiti prah z vseh poznanstev ali celo leta dolgih prijateljstev in poglej ali se pod njim skriva zaklad ali pa je čas, da jih pospraviš v arhiv.

Nič zato.

Verjemi, da pridejo novi. Taki, ki so usklajeni s teboj. Nekateri ljudje pridejo v tvoje življenje samo za kratek čas, kot mimobežnice, nekateri ostanejo skozi določena obdobja, ki so nam skupna, tretji so tukaj za vedno.

S prihodom dojenčka ali drugo življensko prelomnico, se slika v odnosih skoraj zagotovo malce spremeni.

Jaz sem presrečna in hvaležna za mojo podporno bando. Imam občutek, da ima Kristjan zelo veliko, tako malce razširjeno družino.

Srečen fantek.

 

 

0 Comments

Leave a comment

Your email address will not be published.